
žvaka zalepljena pod nepce kao noć
za Provansu. odlazim poput anđela
u dokolici, usiljenih i pomalo
dosadnih, s glasovima što pevuckaju
ubijajući senke rečima. odavno
mrtvim i belim
V pesmi je mogoče zaznati razkrivanje občutkov, ki jih nanaša osamljenost in v njej tudi brezciljnost pesniškega subjekta pred odhodom (v mesto). Pesem gradijo bogate metafore in simboli. Žvečilka, prilepljena na nebo, lahko simbolizira občutek ujetosti, morda oteženo artikulacijo. Po drugi strani pa lahko žvečilka simbolizira žvečenja življenja. Noč nad Provanso je diametralno nasprotje sončne Provanse, zato tema zagrinja tudi pričakovanja. Angel v brezdelju, v dolgočasju, v prepevanju z besedami, ki so že mrtve in bele, dviguje dvom v smiselnosti življenja, pesniški subjekt pa s tem izraža občutke hrepeneče notranjosti in občutke ujetostjo, iz katere išče izhode. Čestitke!
Milan Ž - Jošt Š.
Kako me dobro čitaš! ❤️
Hvala, Milane!
lp, Jagoda
A, da! evo i isečka iz filma-klasika iz koga sam "pozajmila" naslov pesme
Jagoda, izvoli še prevod:
https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/179978/pred_vsakim_odhodom_v_mesto
p.s. Ko bom mrtev in bel - odličen film ; )
Svetolik Nikačević?
LP,
Marko
Hvala, Marko!
Legendarna uloga Dragana Nikolića... kao Janko Džimi Barka, 1967.g., režiser Živojin Pavlović. Film je, inače, proglašen za drugi najbolji ex-YUfilm svih vremena po izboru Jugoslovenske kinoteke. Ne znam da li je u filmu igrao Svetolik Nikačević...
:)
lp, Jagoda
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!