Ob treh zjutraj vstaneš in spiješ apaurin,

ker te boli življenje. 

Ona še vedno spi zaprte ima oči.

Vedno odhajaš in prihajaš.

Njej ne prihaja ona stagnira. 

Si davčna številka, 

emšo, 

še ena cifra v njenem body count-u.

Zato ne rabiš imena.

V mimoidočih pozdravih ne čutiš več radosti. 

V dežniph kapljah ne vidiš več milosti.

Sivina te je požrla.

Od šestih do dveh si stroj.

Sam s seboj biješ krvav boj.

Verjetno te sploh ni in so to samo sanje.

Svet je lep. 

mejremameri