
Ljudje imamo: glavo, roke, noge…
a smo si tako različni.
Stavki imajo: osebek, povedek,predmet…
a so si tako različni.
Novo rojeni stavek je kot otrok;
enkraten, lep, ubog.
Glava, roke trup in noge,
pesnika telo.
Brez trupa ni glave, brez glave
trup nima smisla.
Trup skrbi za glavo, brez rok in nog
se misli ne rodijo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Marsko-Marjan Škoda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!