
Pustim, da v meni šepetajo nežno,
neslišno se izlijejo v tišino,
trenutki so, ki gredo v neizbežno.
Preveč ovitih misli je z rutino.
Jih klestim včasih, stiskam perutnice,
kot mah več niso, ki mehča korake;
razgaljajo laži, kriče resnico,
zato tako so glasne - kot te srake.
Priznam, da tudi kdaj so nepotrebne -
premori so zgovornješi, močnejši
in rani molk pod rebra grobo dregne,
da bi postal previden in modrejši.
Želim si še jih, kadar so zdravilne -
objamejo z nevidnimi rokami,
ponujajo ti jopiče rešilne;
bodrijo upanje - ni več v osami.
Zadnje čase mi ne dajo miru in nastaja "cikel" o njih,
Hvala za odziv, pozdrave Nada
Sem prav razumela tole ( zmedla si me z odvečnimi vejicami)?
"in rani molk, pod rebra grobo dregne,
postal, da bi previden in modrejši."
----je mišljeno takole?
-
in rani molk pod rebra grobo dregne,
da bi da bi postal previden in modrejši.
lp, Lidija
in rani molk pod rebra grobo dregne - mislim, da sta tukaj dva glagola in če ni vmes "in, sem mislila, da mora biti vejica, ali pa pomišljaj - mislim narobe?
da bi postal previden in modrejši - to je bolj razumljivo,sem popravila
Tudi ta vejica je odveč;ž -
in rani molk, pod rebra grobo dregne
- in rani molk pod rebra grobo dregne
se pravi, misliš povedati -Rani/zgodnji molk dregne pod rebra. (Mar narobe razumem???)
Mislila sem rani kot glagol, ne kot zgodnji - ker včasih molk res zaboli
ali se tebi to zdi kliše in je v smislu zgodnega bolje?
In molk te stre, pod rebra ...
M
Sem izbrisala vejico, se mi zdi najboljša varianta, pozdrave Nada
Marija, hvala za tvoj postanek - opravičevanje pa ni potrebno, vedno sem vesela sugestij, tudi če jih ne upoštevam, pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!