Prepričana preteklost
je moja sedanjost,
brezčasne sanje,
med zaveslaji vdih in izdih,
valovanje vala.

Moj dom, spomin je še z mano.
Na nekoga te spominjam,
ni moja krivda,
razen če vem in to zanikam.

Brezčasne sanje
V duhu ali onkraj,
tukaj in zdaj.
Ljubiš me, ne ljubim te.

Kaj če je vse, da ni?
Besede so in v njih sem jaz,
In če se tega ne zavedam?

Povej mi, kdo si?
Kdo sem, če takrat nisem?
Tipajoč v temi, iščoč luči.

Biti je luč,
luč sem in besed…
ne zmanjka mi.

Marsko-Marjan Škoda