
Zvonovi cerkveni zvonijo
mislim si
joče nekdo
ker izgubil je nekoga
ki ga ljubil je močno
Zvonovi še vedno zvonijo
naznanjajo najlepši dan
ko njegove oči govorijo
da s tabo srečen bo vsak dan
Se prsti vajini prepletajo
in z nežnostjo ti dvigne pajčolan
se usta vajina spojijo
presrečen za vaju je ta dan
A meni je po licu solza stekla
nekoč je ljubil mene prav tako
a zdaj objema tvoje roke
jok silni stresa še nebo
Zakaj si ti njegova sreča
zakaj je zadal mi toliko gorja
če mene stiskal je v objem
a zdaj me nič več ne pozna
Zvonovi cerkveni še zvonijo
ko slana solza iz očesa mi poteče
ko misli v meni govorijo
izbrisana je pot do sreče
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!