Jutro se prebuja,

v daljavi se svetli,

lastovice že čebljajo,

se vstati mi mudi.

Oh, zopet te skrbi,

nenehno me morijo,

vztrajno jih odganjam

a me ne zapustijo.

Kdaj bo spet lahkoten

ta moj težak korak,

bom še kdaj brezskrben,

kot nekdaj, veseljak?

Nekaterim to uspeva,

kot, da so večno mladi,

navkljub vsem težavam,

jih nič ne zaustavi.

Kakšno le skrivnost

ti nosijo v sebi?

Rad bi jo spoznal,

preizkusil kdaj na sebi.

tolminka