Zeleno dozoreva v poletju / sonet
Pomlad že prav počasi izzveneva.
Šelest zeleni v brezah je potihnil.
Zdaj zbor škržatov v borih si prepeva
in fant pod oknom "Ljubim te," je vzdihnil.
In tam ob oknu deklica je stala
In njena kita, strogo počesana,
se razpustila je, zaplapolala,
svobodna kot valovi oceana.
In Luna noč obarva mehko rdeče.
Se v pas ujame ji, na prsi njene,
da rahlo vztrepeta dekle boječe,
ker sluti, da ljubáv ji dobro dene.
In v tem poletju, ki je še zeleno,
me tvoj objem prepriča - še sva eno!
Pre le po! Bi kar brala naprej! S spoštovanjem!
Hvala, Caki in Majda, za branje in komentar.
Lep pozdrav, Marija
Lepo.
Popravi tale verz, da se " v" ne bo bral kot samostojni verz, saj to ni.
Namesto
Zelen šelest v brezah je potihnil
raje-
Šelest zeleni v brezah je potihnil
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 10. 07. 2024 ob 14:42
- Prebrano 491 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 216.9