Nje lica mehka kakor prvi cvet pomladi
potopljen sem v oči globoke, so kot zvezdnato nebo
modre so kot oceanske so globine
ustnice rdeče kakor češnje, ki želijo si poljub al' dva.

In hrepenim, da bi poljub ukradel s sladkih ustnic,
ljubezen rad bi zdaj okusil, ki se zrcali ji na koži,
a res ne vem, če upam izgubiti to priložnost,
da iztrgam del veselja nje; nedolžnost.

Ker ona je kot sanje, vizija čiste sreče
lepota, ki presega domišljijo prvega poeta,
bolečina večna, sladka, ki v prsih peče.

Srce zavzel bom ji s poljubom svojim, ljubezen nje
je ta zaklad, ki ne morem ga zavreči,
naj zdaj ukradem ta poljub, ki se ne morem mu upreti.

Tomaž Jevšenak