
Večerna zarja v noč se razteguje,
poboža s sencami obris vejevja.
Je bosa, da začuti liste drevja,
z bleščečim srebrom temò zaznamuje.
Ovije iskre sanj si tja med prste,
opomni misli v čutenju begave.
Ogrne spèče ljubljene dobrave,
v obzorju rišejo se gore čvrste.
Izziva muza me, dopoveduje.
Ko brez glasu, besed se čas spotika,
v sinapsah tok počasi se premika,
v žarenju takt poti preoblikuje.
Navdih je zvezde žar, ki pripotuje.
Vsa silna energija domišljije,
ustvarja metrum, slike poezije.
Vse duše univerzum oblikuje.
Nebesni prah prek misli se raznaša.
Lebdi, vrtinči, vzleta in pristaja,
poseben lesk čaroben ga obdaja.
Ne ve nihče, kako se pravzaprav obnaša.
Vznemirjenja, ki polasti se duše,
sprašujem. Iščem. Je to valovanje,
so čustva občutljiva, sanje, znanje?
Pomešano obilje je iz suše.
Zelo, zelo lepo!
Večerna zarja v noč se razteguje,
poboža s sencami obris vejevja.
Je bosa, da začuti liste drevja,
z bleščečim srebrom temò zaznamuje
Hvala draga Majda, tvoja pohvala mi veliko pomeni.
Lp. Olgs
Tudi mene se je dotaknila, le odvečni vejici (glej v nadaljevanju) ter drugi verz zadnje kitice (najdi boljšo rešitev):
...
Ovije iskre sanj si tja med prste,
opomni misli v čutenju begave.
Ogrne, spèče ljubljene dobrave,
v obzorju rišejo se gore čvrste.
...
Navdih je zvezde žar, ki pripotuje.
Vsa silna, energija domišljije,
ustvarja metrum, slike poezije.
Vse duše univerzum oblikuje.
....
Vznemirjenje, ko polasti se duše, (Vznemirjenja, če boš ohranila, da ga ne znaš opisati?)
ne znam opisat, je to valovanje,
so čustva občutljiva, sanje, znanje?
Pomešano obilje je iz suše.
Premisli,
lp, Ana
Super rešitev, morda še:
Vznemirjenjea, ki polasti se duše,
sprašujem,. iIščem. Je to valovanje,
...
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!