Nočna kraljica v začetku svitanja odstopa svoj tron soncu in ugaša svetlobo svojim tisočerim podložnim princeskam. Izza nanizanih vrhov vzhaja sonce ovito v meglen oblak. Po dolini se razliva dan.
Med kipeče zelenje vdira vreščanje pravkar zbujenih vrabcev. Nedaleč od pordele njive paradajza ždi na kolu velika sova. Ozira se proti gabru, kjer bo v svoji duplini dremala do teme. Lastovke nizko preletajo staro branjevko pri obiranju stročjega fižola. Bolečina v križu jo prisili, da si privošči malo počitka. Zgarane roke upre v bok in si ogleduje gajbice na samokolnici. Vsega po malo je nabrala. Čez obraz se ji razpreda trpkost. Tiho vzdihne:" Samo od te njivice živim in par kokošk. Ne zmorem več, prihodnje leto jih bom štela osemdeset.

   Precej utrujena pripelje zelenjavo do tržnice. Ob pogledu na njene sočne paradižnike, si jih mlada gospa zaželi po polovični ceni. V zadregi se je stara branjevka že sklonila po vrečko, ko jo je bolečina v križu ponovno opomnila. "Žal! Ne!" odločno odvrne.

rdeč paradižnik
poln poletne nevihte
v žuljavih dlaneh

Majda Žvokelj