Odlagam spomine
v predale življenja
nalagam jih v kupe velike;
nekoč pogorijo,
ali jih odnese poplava,
spet drugič pozabim,
kam je odšla vsa navlaka.

In potlej, ko brskam
jih na podstrešju odkrijem;
orumenele liste,
pozabljene fotografije,
fotografije otrok
in risbice okorne;
tiste le zame,
iz ljubezni rojene.

Sedaj pa jih pajki
in miši imajo
in včasih
jaz,
ko jih najdem
v pozabljeni omari.

Tomaž Jevšenak