
Sanjavo brez izraza se besede,
ležerno pretegujejo med listi v senci.
Lenobno se naslanjajo na jezik,
a ta se sploh ne zgane,
odzovejo se misli,
begajo tam med ušesi,
a žal brez vsakega uspeha,
da v svet bi svoje mnenje izrazile.
Med vejicami šelestijo,
pomen v povedi izgubijo.
A glej no, misli se ne dajo.
Plešejo, vrtijo se in kobacajo.
Pojejo, čeprav ne znajo,
zberejo izraze vse, kar jih poznajo.
Končno izgubijo potrpljenje
bum, zamolklo zadonijo.
Joj, le kaj se je zgodilo?
Knjiga, ki sem jo tako zavzeto brala,
tam na nosu mojem je pristala.
odlično, olga. poznam ta učinek dobre knjige.
lp, m
Meni vedno večkrat! Se pa sprašujem, ali knjige niso več kar so bile, ali imajo na to vpliv tudi leta (*_*)
Dobra!
Marija
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!