MAJ
Rit in d'nar je treba skrit, so rekli včasih. Dandanes se zadnjice vse bolj odkrivajo, denar, o katerem se veliko govori, se prikriva, o zadnjiku kot o delu telesa pa raje molčimo.
Prihaja dan K. Nekdo se bo izkrcal v njeno črevo, nekakšen njen osebni Neil Armstrong, saj bo prvi na tem planetu in mogoče bo rekel: »Mali korak za človeka, a velik za preživetje.« Medtem se bo morda nasmejala, kot na mamografiji, ko se je šalila o dojenju: »Imela sem mleka, da bi lahko podojila vse mesto. Kar preko okna v pritličju. Vsi lepo v vrsto, pa vsak par minut. Zastonj. Da se prsi ne vnamejo.« Humor je pol zdravja, menda. Vrag je, če ni več humorja, pa še druga polovica zdravja omahne.
V mislih je vase posadila grmičke gozdnih jagod. Morda zadišijo tistemu, ki si bo vse ogledoval od blizu. Prva zadnjična odprtina, ki diši po jagodah. Zdaj je pravi čas zanje. Rada bi jih spet nabirala. Nekoč v otroštvu jih je nizala na travne bilke zase, kasneje svojim otrokom. Morda to pomlad vnukom ali pa celo nekaj naslednjih pomladi. Ker bo izvid darilo in bo tam pisalo, da lahko še večkrat gre na trgatev, na sanke, po šmarnice. Vsako jutro bo položila zahvalnico iz čipkastega molčanja v začetek dneva in vsak večer dahnila hvala, čisto tako običajno, brez velikih črk in iluminacije. Vesolje bo vedelo. Zmeraj ve. Le dela se odmaknjenega, kot glava od ledvice ali jeter.
Hoče biti tista, ki zmore. Kaj pa bodo drevesa in travniki in žitna polja v vetru brez njenih oči, ki se ne morejo napiti lepote. Ne more zapustiti sončnih vzhodov in ščebeta ptic, ko se dan v nežni roza snuje za pletivo, ne oblakov, ki se kot Barbapapina družina valijo po nebu in ne dreves, ki pojejo v neznanem jeziku, ki ga je nekoč poznala, dokler je nista oblekla asfalt in zidovje, služenje za preživetje. Preživetje, ki ima svoj rok. Če je res, kar pravi Tolkien, da niso izgubljeni vsi, ki tavajo, potem je vse v najlepšem redu. Le malo je zatavala, prava pot se odpre in najde se še boljša, močnejša, hvaležnejša.
A o zadnjici in črevesju se molči, rado pa se govori o srcu in možganih, četudi je tam veliko kotov s temo. Vsak nekaj skriva, nosi v sebi, včasih ne da bi vedel.
Zjutraj v straniščno školjko kapljajo zadnji ostanki tekočine kot pršenje nežno obarvanega kamiličnega čaja. Godrnja, da ga ne bo nikoli več pila, tudi čez deset ali dvajset let ne.
obstali romar
na križišču smerokaz
v neznane poti
To pa me je sedaj, med branjem, preplavilo kot povodenj in prvo kar mi je prišli na misel je:
šok, anus in camino - Jakobova pot.
Odlično in prepleteno z grenkim humorjem, ki nas dostikrat drži pokonci.
Topel objem, Marija
.jpg "Nada")
Tako drugačna "pesem" kot običajno, da me kar pretrese! Pesem, ki vliva pogum!
Poklon Irena, mi je bilo kar žal, ko sem prišel do konca, za trenutek sem tako padel not, da sem mislil, da sem v uvodu kakšne super knjige :)
Lp, Nejc
utripanje vsemirja skozi tvoje besede
ki ureja sučnost naših malih kozmosov
Vsako življenje je izjemno, pa naj ga živi nepismen ali visoko izobražen,
ko pa nekomu uspe to "običajno" izreči,
vedno doživim: "Glej, kar je nekaterim
dano, se tudi meni dogaja."
Čestitke.
neki divi se je na podelitvi zaletelo..., I love you from the heart of my bottom. ta s smerokazi pa se mi zdi resnica in metafora. hudič je, če ostane samo glava.
dobro si povedala,
lp,
m.
Pred dobrim tednom sem že ocenil tole s 50 ... Danes dodajam 50+ ... ;-)
Vse dobro, spoštovana Irena!!!
Draga Marija, vračam objem.
In ja, več humorja bi potrebovali ... pa vedenje o tem, kaj je res pomembno, mogo prej, kot pride črni humor :)
Draga Nada, upam, da vliva pogum, ki ga mnogi potrebujejo. Da bi kadarkoli rekli, tudi čez desetletja se bom še znal nasmejati.
Hvala
Objem
pi
Ceni kos, najlepša hvala, upam, da je res uvod v super zgodbo ;)
Lpi
Igorj
kako lepi so mali kozmosi, ki jih ne vidimo iz njihovih sredic, kot se tornado ne vidi iz svojega očesa
hvala in lpi
Dragi Svit, hvala za lep komentar in ja - mnogi se najdemo v kakšnih zgodbah drugih.
lpi
Hvala miko. Dno je čudna reč. Toliko opevano srce pa preprosta mišica. Glava je vse.
Je tista, ki lahko vse skupaj najbolj zaje... :)
lpi
hvala, peti element
res sem jo za nekaj minut že objavila, a hitro umaknila, nekako se mi je zdelo preveč razgaljeno :) potem pa sem le zbrala pogum ...
lpi
mislim, da nič hudega, tako odprto povedati. le, da je za mene srce še vedno "tiste trave z dna ..."
in nekaj vejic?
lp
Čestitke k haibunu, ki govori o tabu temah,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 04. 07. 2024 ob 09:22
- Prebrano 645 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 256.4