S pudrom je modrice si srca prekrila

in s trepalnicami solze zajezila,

z nohti močnimi zgrabila,

da samota ne bi je ugrabila. 

Je na zunaj zgledala prelestna,

lepa, zapeljiva, samozavestna.

A bila je vse fasada,

čudovita embalaža.

Ni želela, da bila bi zguba,

njena bolečina ne poguba.

Ves izgled in trud podpora,

da prišlo bi ne do vdora,

preden notranjost sestavi,

energijo zase rabi. 

Jo večina, kakor knjigo 

je sodila po platnicah

in po tujih govoricah.

Ni pomembno kaj se v njej dogaja,

važno, kakšna v svet odhaja. 

A je ni zmotilo, ni je to zlomilo. 

Sodbe vse in govorice,

so bile kot ptice,

gnezdijo in frfotajo,

danes tukaj,

 jutri se odpravijo v daljavo.

Težje tiste odločitve,

nad katerimi pač nima vpliva,

je avtoriteta lažna, zanimiva,

na katero kapital zdaj vpliva.

Ampak točno ve, da ni edina,

da je mnogim huje kakor njej

in zato bo šla naprej.

Saj je njena drža zanesljiva.

Ne, ne bo se podredila,

zase se zavzela in objela.

olgasem