izgublja se na cestah asfalta
na križiščih z rdečimi lučmi
ki se nočejo ugasniti
med poljubi
ki se niso zgodili
med hrepenenji
ki jih je splavila enega za drugim

tava po zaskorjeni strugi
s crknjenimi ribami
ki so jim roparice izkljuvale oči in drob
hiša molka je brez smeha
iz težkih grdih zaves
se usipa nadležen prah
in draži v posiljeno kašljanje

predirljivo skovikanje
zavrta vanjo kot sveder
ji prebode ventrikle
srčne in možganske

išče skovirja
po krošnjah po deblih
med njegovimi presledki
se oglaša
sprva tiho nato vedno glasneje
dokler ji ne zmanjka glasu

vzame škarje

počasi si striže lase
pramen za pramenom

na kratko
poreže nohte in kožico
prereže popkovnice
pusti
da ji odteče črna kri

bela breza se ji nasmehne

nada pecavar