
Čakáli smo poletje,
toplo sonce, cvetje,
je vonj po morju vabil,
nihčé nas ni ustavil.
S fičkom ali v škodi,
takrat, po zadnji modi,
po jadranski magistrali,
smo ponoči potovali.
Kar je bilo mogoče,
natrpali smo v avte;
svoje žene in otroke,
starše, hrano za obroke...
Drug ob drugem hrepeneli,
da bi čimprej prispeli,
tam na morju taborili,
enkrat letno se spočili.
Mladež, na štop se je vozila,
do Jadrana se prebila,
na plažah se je zbrala,
se sončila, plesala ...
Brez klime smo živeli,
vso vročino preživeli,
bili smo bolj trpežni,
za vsak dopust, hvaležni.
Točno tako je bilo.
Skromno in lepoooo.
lp, Marija
Ostanejo lepi spomini. Le kaj bi brez njih?
Lp Tolminka
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!