
so ravno prav vzhajane,
mehke, gnetljive,
se več ne lepijo na pričakovanja.
Dišijo po sveže pečenem kruhu
iz bele moke
in imajo okus hrustljave skorjice,
ki se topi po brbončicah.
Tako je dobra,
da na poslinjene prste loviš drobtinice,
tiste najmanjše.
Pojejo o valovanju pšeničnega polja,
z obrobo iz kričečih makov.
o soncu in vetru in dežju.
So kot polna luna -
žareče in okrogle,
da se ne zatikajo.
Včasih se skrijejo za ovinkom
ali v praprot
in modro čakajo na pravi čas.
Ki vedno pride.
Morda je Besede 2 bolj delovni naslov? Premisli. Pesem lahko še vedno pričneš z Besede so ravno prav ...
Lp, Ana
Napisala sem tri pesmi, ki se nanašajo na besede, ta je druga in sem ji dala zato takšen naslov naslov.
ali prav razumem, da naslov ostane, in začnem pesem z Besede so ravno prav vzhajane
Ne, saj je v redu. Po tvojih besedah si predstavljam cikel treh pesmi, naslovljen z Besede (1, 2, 3)?
Lp, Ana
Danes je pa res vroče in moji možgani so samo v prvi..
Torej predlagaš, da dam številke v oklepaj?
Čestitke k pesmi. Pravim le, da bo to najbrž cikel pesmi in bodo potem imele skupni naslov in nato le številke 1, 2, 3 ...
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!