
Sprašujem se in v sebi premišljujem.
Kaj vse je tisto kar nas oblikuje,
kateri, s kom odnos nas zaznamuje?
Dogodke, doživete raziskujem.
Ne vem kako usoda ta deluje,
edina nisem tista, ki jo snujem.
Ko skozi čas viharjev nemo pljujem.
Le kakšne čevlje človek naj obuje?
Bo ples, zabava radost, lepe sanje,
trpljenje in napačne odločitve?
V prihodnosti je, kar nam ni na znanje.
Zavedam se, povsod so omejitve.
Kljub vsemu to je moje potovanje,
ker zveze niso vedno vse le plitve.
#
Ne obžalujem, ne čakam, ne bežim.
Živim, kar se dogaja pač sprejemam.
Čeprav prav ta trenutek ne dojemam.
Objamem, kar ljubim, le to obdržim.
Ja, je že tako, da je vedno več vprašanj in dilem, kot odgovorov.
Dober sonet!
lp, Marija
Ja, obicajno sibz vprasanji samo zastavljamo nove.
Lp. Olga
menda je vse zaradi ljubezni. najprej smo kradli ženske, če ni bilo drugih sredstev. potem so bila vsa sredstva, pa nobena ni več moža imela. zdaj pa je to samo še smrt. in to poskušamo pozabiti z vsemi sredstvi.
brez heca, je šostakovič predvajal svoj glasbo sredi porušenega stalingrada in je verjetno slišala tudi nemška vojska, pa ni šlo drugače.
kaj se dogaja danes, ne ve nihče. ni več romantike. brata z nasprotnih strani se objameta tik preden bosta izkrvavela, ker sta si "zaslužila" smrt.
naprej ne vem. glasba je vedno spremljala vojsko, da se ne obupa.
ampak to so vse še romantične predstave. človek ne obupa.
v prvi svetovni, so si vojaki nasprotnih strani za neko božično noč izmenjali tobak in rum. potem je šla klavnica naprej. nihče si ni tega želel. piše ljubezen zgodovina?
smrt?
nastanek znanosti, herodotova zgodovina, hoče to zvedeti. imel je toliko denarja, da je potoval in spraševal ljudi. ni pisal kar si je sam mislil, temveč kar so mu povedali. to pomeni, da je bil objektiven.
danes vidimo pa ne vemo, da je groza. upamo, da se konča, potem pride pozaba, kot mavrica, delavci pa niti opazijo ne, da jih bo nacizem pogoltnil z lahkoto. zna biti neki globji razlog, le napredka v vsem skupaj ne vidim, ker se kljub opozorilom o izumrtju, še vedno ne "predamo".
lp
naj pošteno plačajo delo, hrano. ne, ko pride do prizvoda si pijanček nisi zaslužil nič. zato je vsak moj naslednji patent vedno večji drek. to je kultura porečejo mravljice čričku.
ali pa, bolje rat nego pakt, ali pa ona in on iz nasprotnih plemen, ko ju sreča pamet na mostu. toliko lepih zgodb, pa nobena nič ne pove.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!