
Okostnjakinja
iščoč
razburljivost svetlobe
izrekam tvoje ime
na vse možne načine:
kot urok
kot blagoslov
kot tožbo
kot hvalnico
kot pot
kot cilj
kot uteho
kot kletev
kot pesem
a nikoli kot pozabo
ne njeno, ne njegovo, tudi svojega ne
vselej le tvoje, tvoje ime
zarisljivo v blaženost
pogrešano v lovski praznini
nenadomestljivo
iščoč
razburljivost svetlobe
v sebi
izrekam tvoje ime
na vse možne načine
kot strup in lek
kot opoj in zavest
kot nemir in spokoj
nikoli kot pozabo
in vselej kot žarišče
Izvrsno!
Poetski uradak VRIJEDA NPAŽNJE.
lp,
Mirko
Zdi se, da iz podobe prvega verza drsijo načini izrekanja imena kot odmevi utripa srca po padajoči tonski lestvici notnega črtovja reber skozi pogrešanja v fokus žarišča. Čustitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!