
POMEN RAZMIŠLJANJA
Še vedno smo plazeče ličinke
na tej božajoči sončni svetlobi
ki nam obuja um do modrosti
to oživljajočo silo prenašamo
preslabo v dušo čez svoj srčni most.
Spoznati sebe in s tem boga
ljubiti bližnjega v srcu dva
tako ljubiti se povzpneš do Vsevišnjega
a mi ljubezen dojemamo sebično
iz nje korist in užitek črpamo
izvlačimo iz nje njen smisel
ki ga egoistično izrabljamo.
Sonce prenaša nad vse svetlobo
kot ogledalo odseva na vse strani
prejme svetlobo še od mnogo večjih
teles vesolja tako se večnost med seboj plodi.
Ko duša prevzame um telesa
jasnost uma bo prerasla v modrost
naenkrat se bo spremenila praznina
v vidno polje našega boga.
Kje smo zdaj me ličinke stvarstva
odkrivamo še neodkriti svet
namesto da zvemo kaj o božjih čustvih
padamo iz greha v nov greh.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!