ker ljubezen kompenziram z norostjo.

Ko pogledam v sebe, je kot da bi me gobe peljale v hosto.

Stopit pred tebe, občutek, kot da šel sem po gobe.

Strah, ko slišim tvoj glas,

besede, ki so vzele mi čast.

Strast, ki je padla v past,

roke ki grabijo grozo.

V glavi zadrta je misel in z njo sem kot pes je z kostjo.

Glodam, zakopljem, se zjokam.

Odkopljem, poližem, zastokam.

Prezrem tisto gnilobo.

Dejanj, spominov in obžalovanj.

Že stotič zakopljem nazaj

in nadaljujem s prekleto usodo.

Vse kar sem hotel

je tebe, ob sebi, v objemu in držat te močno

Te božat, tolažit, komunicirat stabo razločno

A padle so kaplje.

Se kri umešala je v solzo, neurje ki lomi pred sušo.

Jaz v Sahari in ti na obali

Zgubljena vizija a slika ostala je v glavi

Ujet v krogu, ko se iščem v drugem objemu

Se zavedam da sem ostal sam.

Na najinem pogrebu

ko jočem ob najinem grobu.