CIPRESE
na meji med ležernostjo in ponosom
me na videz brezbrižno puščajo
objetega v zastanku časa
in veter mi prišepetava
da obstanem kot one
ki nikomur drugemu ne jemljejo prstí
tako daleč od samozadostnosti
skoraj lebdeče valovijo
v sivomodrem obzorju
da se mi vsaj takrat
za dolg hip zazdi
da ni nikjer prežečega tigra
Čestitke k pesmi, ki se konkretno spoprijema z abstraktnim minevanjem ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 22. 06. 2024 ob 09:00
- Prebrano 387 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 112.22