Nekoč je sredina časa,
ki na enem koncu
sega daleč nazaj –
vse do bajk –
in se na drugem
razteza čez prihodnost
kakor lok najlepše mavrice.

Mesto, kjer se nahajaš,

je tisti trenutek stika.

Med občudovanjem mavrice,
tehtaš razdaljo –
umerjaš pot projektila,
ki se v miselnih kartah boči čez
obzorje možnosti.

In medtem se oziraš daleč –
na drugi konec –,
zato spregledaš,
da nekoč stoji blizu,
tik ob,
nikoli.

Maša Šemrov