brezmadežni gozdovi
gospa je vsak dan prihajala pod isto drevo
morda je bilo zadnje drevo na svetu
dihala je zrla v prazno pred seboj in v sebi
potem je odšla domov in počela enako
drevo ji je pokazalo vsa njena
prejšnja življenja
in nobenega prihodnjega
mislil sem si da morda živi zato
da bi se sprostila
čeprav v življenju
ni požagala nobenega drevesa
je bila žrtev tega
da se gozdovi
niso dovolj hitro reinkarnirali
Čestitke k simbolni priliki ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 18. 06. 2024 ob 04:12
- Prebrano 240 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 172.88