brezmadežni gozdovi

gospa je vsak dan prihajala pod isto drevo

morda je bilo zadnje drevo na svetu

dihala je zrla v prazno pred seboj in v sebi

potem je odšla domov in počela enako

drevo ji je pokazalo vsa njena

prejšnja življenja

in nobenega prihodnjega

mislil sem si da morda živi zato

da bi se sprostila

čeprav v življenju

ni požagala nobenega drevesa

je bila žrtev tega

da se gozdovi

niso dovolj hitro reinkarnirali

miko

F2#Caki

Poslano:
21. 06. 2024 ob 21:57

Ljudje smo madeži gozdov!

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
23. 06. 2024 ob 11:17

Čestitke k simbolni priliki ...

lp, Ana

Zastavica

miko

Poslano:
24. 06. 2024 ob 07:06

hoj, Ana.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

miko
Napisal/a: miko

Pesmi

  • 18. 06. 2024 ob 04:12
  • Prebrano 127 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica