
Spoznaš kdaj nekoga,
ki nič ne vzame in nekaj ti da,
pa ti nekaj daš in nič ne vzameš,
le skupaj kot les ob deski se vnameš.
Ti ne zavajaš in ona obljub ne prodaja,
želi le da gori, pa tudi, če stli do kraja,
zdaj le obstaja, brez dolga da traja.
...
Le ozebline bi grela,
do jutri lepo se imela,
bila bi tukaj in zdaj in vesela.
Ta trenutek ki je v pristnosti cenjen,
ne vklenjen ob lačnem, ki krade posodo,
ki pru' bi žru', siti pa taki niti nikoli ne bodo.
Daj kar daš, dam kar imam, dovolj izven sanj,
vse ostalo sva že dala in bila vržena stran.
Veš točno kdaj se je snela tvoja veriga?
Vem, da veš, da več na ketno ne greš
in vem še, da te drugo ne briga.
…
Zares pa o tebi vem le,
ko se te zadaj vgrizne,
ti je.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Z. Peperko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!