Odprta beležnica. 

Najtežje je pisati, 

ko je sporočilo jasno,

a so besede zavozlane. 

Ampak danes se medita

veselje in zrno glamurja. 

Zaželim si ljubezni.

In se zahvalim, da 

nisem proletarska

nevesta. 

Zaželim si svoj vrt. 

Naj bodo izkušnje za to,

da me do tja odvodijo. 

Zaželim si manj

postankov. 

In se spomnim,

da nisem obtičala. 

Namesto tortnih svečk,

popijem požirek kave 

z medom. 

Ne znam se predstaviti

drugače kot to,

kar sem. 

Popijem ga- 

zadnji požirek. 

Vzhaja moja

misija. 

Maja Podgoršek