
Vrat ne pustiš priprtih,
odločno jih zapreš.
Ustaviš se.
Dotikaš se svojih ločenosti in praznin.
Ne hitiš.
Ne delaš drame,
ne velikih načrtov.
Narediš,
kolikor zmoreš.
Preden stopiš naprej,
poiščeš svoj veter.
In obrneš jadra v tisto smer,
četudi ne vidiš cilja.
Veš.
Čez čas boš spet na razpotju.
Pesem z modrostjo ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!