Snežinke padajo na lica moja

ko v naročju tvojem jaz sedim

zima je mrzla in ledena

a jaz se novega dne veselim

Sani drvele bodo skozi gozd

mene in tebe peljale v raj

čez snežna polja in doline

ne bova prišla več nazaj

Zapustila bova kraje

kjer so sončna morja

plime in oseke

ter rožnata obzorja

Grela naju bo toplota

tvojega in mojega srca

snežinke nežne

 bleda luna

ki nikdar ne bo zašla

Vse kar želela bi

se v tvojem bo očesu lesketalo

ker tu srce bo moje našlo

kar večno je iskalo

Milena