
kot mlade stroke graha
luščim besede
da sveže zeleno dišijo
kot sveže kuhano jajce
jih lupim,
in okruški lupin se zatikajo za nohti
luščim jih
in nejeverno prisluškujem vetru
kot koruzne storže
luščim besede
in nizam
rumena zrna
v igro
zvonkega
smeha
mukoma vlačim
njih zataknjena sidra iz ušes
in prestrezam njihove odmeve v srcu
luščim besede
in lovim v zrcalu njihove sledi
lupim jih
vse do sredice v drobovju
kjer se nanje lepi molk
Pesem, ki seže do Niča, je dobra pesem. Tam je začetek in konec, tam je razlaga, tam je vse.
Čestitke
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!