
Je beseda kot obliž,
bolečino lažje preboliš.
Je lahko klofuta,
ki v srce te buta.
Lahko te objame
in te nežno prevzame.
Z njo lahko nekomu voščiš
ali si koga privoščiš.
Lahko celo ubija,
ko v spletke odnose ovija.
Klevete okrog razmetane,
rane so v dušo zadane.
Lažne obljube bolijo,
zaupanje zgubijo.
A tista iz ljubezni zavezuje,
je objem, ki varuje in neguje.
Beseda različne obleke obleče,
odvisno je kdo in kako jih izreče.
Pomembno je tudi kdo jih posluša,
v kakšnem stanju je njegova duša?
A prav tako tišina izzove probleme,
ker znotraj pomembnega nekaj ovene.
Naj bo gola, zamaskirana, tiha, kričeča,
vedno naj bo le premišljeno ljubeča.
Beseda, polna jeze in gneva,
po njej se res težko okreva.
Se trudim, prepletam vse z nitko ljubečo,
v dobroto, objeme in srečo.
Zanimivo napisano! Sponi me na pogovor filozofa M. Dolarja:
https://borstnikovo.si/dogodki/o-govoricah
Hvala Nada, ja včasih tudi malo filozofiram.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!