samo še to misel zapišem

si je rekla
potem pa se počasi sprehodim

ura se je hitro bližala dvanajsti
njeno telo pa je že moledovalo po premiku

okrnelih mišic
po nekaj minutni razgibanosti
pred samim kosilom

previdno se je postavila pokonci
ter se v spremstvu hodulje napotila po hodniku
proti čajni kuhinji

zaslišala je zvoke zelo stare melodije

takoj jo je prepoznala
in par solzic skominov se je zalesketalo v njenih očeh

čas se je kar sam od sebe zavrtel nazaj

nazaj

v tista leta ko je stala na enakem mestu

a takrat še v uniformi bolničarke

Tanja Ocelić