25. spetembra so se urednice za spremembo dobile v prestolnici in se dolgo odločale.
Za pesem.si mladostna so v naslednji zbornik (izide 2010) uvrstile
Snežinko Jureta Kogoja in
PUBERTETO Marje Grešak, za pesem.si tujejezična
brezino Buđenje in
Makijevo MOŽDA BI BILO BOLJE. Pesem poletja 09 po izbiri uredništva so izbirale med tistimi, ki so prišle v ožji izbor:
Čez blato avtor
Sigi /
DNEVNIK LJUBICE avtor
Tone /
Čez osem. avtor
Serigala /
DAN BO ČUDOVIT avtor
breza /
Modra frankinja avtor
Pištin Frida /
Avgust, petnajsti avtor
Perorez, in izbrale slednjo. Pri kratkih oblikah jih je najbolj navdušil
Yoda s haikujema
Haiku 100 in
Haiku 131, ter
Tomaž Mahkovic s
Senryu 1, ki je postal tudi kratka poletja 09. Obrazložitve izbora sledijo v kratkem.
Vsem avtorjem čestitamo!
Novo! Preberite si obrazložitvi izbora urednic.
Avgust, petnajsti
Pesem Avgust, petnajsti avtorja Peroreza skozi nizanje podob zunanjega sveta, prebranih skozi z malo potezami izrisane impresije, ustvarja melanholično razpoloženje, ki se ponotranja in razlije v vprašanje osam(e)l(jen)osti. Avtor z besedami niha (a nikoli ne omahne) na tanki črti med zaznanim in slutenim, med realnim in (ne)želenim. Spretno in minimalistično niza slike, kadrira, da bi podložil in/ali odstrl misel.
„Na tej strani“, v Savinjski dolini, v blatnih sledeh traktorjev na asfaltu, v realnem vsakdanu, kače lezejo v drevo, medtem ko se „na drugi strani“, strani domišljije, vse odpira navzven: bohotijo se megla, Hrvatice, hmelj.
V kresu, zdi se na vrhu med to in ono stranjo, se prelamlja spoznanje – se bijejo kontrasti med poslušati/slišati, ta/ona stran zenita, nujnost/želja. Med vsemi vprašanji pesniškega subjekta kot roj isker nad ognjem zaplapola bojazen pred zadnjo ljubezensko pesmijo, strah pred starostjo in otopelostjo: Ali je možno v starosti slišati ljubezensko pesem? Ta je kot klic k življenju: bralca utegne ustaviti, upočasniti, mu nastaviti zrcalo za samoizpraševanje, za ponovno uravnovešanje želja in vsakodnevne rutine. Bralec se morda celo zamisli in izbere (zanimivejšo) stran, po kateri se bo vzpenjal in sestopal do ostalih njemu namenjenih petnajstih avgustov.
Senryu 1
Senryu 1 avtorja Tomaža Mahkovica prinaša žgočo aktualnost. To je hkrati tudi prvi objavljeni senryu na portalu in s tem razširjena spodbuda (in obzorje) članov portala k ustvarjanju v tej obliki.
Kljub prijaznemu izrazju avtor ostro izriše recesijsko siromašno Majdo s prepolnim vozičkom, učinkovito dregne v potrošništvo in vse stranske učinke, ki jih povzroča, denimo zapravljeno razsodnost, modrost, askezo in sploh izbiro novodobnega človeka. Čeprav ima v obloženih hipermarketih ogromno izbiro, se nikoli ne dokoplje do ključne: ostati zunaj. Spar kot simbol nakupovalnih centrov in meter dolg račun kot posledica lakote po dogodivščini in občutku lažne pripadnosti, potešitve, polnosti, sitosti, sreče sta odlični prispodobi odtujenosti človeka - od samega sebe, svojih lastnih želja in potreb ter sočloveka. Šele ko se zgodi (majhna) osama na velikem parkirišču, ko je poln voziček postavljen ob avto, se Majda (v tišini) zamisli. Videti je, da je ob enormnem računu doživela kratek stik med željo in realnim svetom – kupila je, kar si je želela, kar ji je padlo v oko, ne pa tistega, kar je potrebovala, in si s tem naprtila dolg (račun). V kombinaciji slovenskega (Majda) in tujega, 'evropskega' imena (Spar) lahko bralec zazna tudi kritiko sedanjosti in obenem neizogibnost globalizacije. Prav tako ne moremo mimo luže kot simbolike vlage, ki se je je, ko se nekam zažre, težko znebiti.
Senryu je v prvem hipu zabaven, a mu uspe, da z zelo malo besedami sproža celo vrsto asociacij in z ostrino predrami bralca.
Gregor Grešak