Bilo je smeha, trušča v vlaku!
Študentje, družba razigrana;
oči so tvoje z mojimi se ujele,
našla sva sedež drug ob drugem.
V predoru, v sekundah čiste teme
ujel si gib, mi dal poljub, dotik,
ki je telo napolnil s cvetjem
in hrepenenje je doseglo cilj.
Potem življenje teklo je po svoje.
Bilo je lepo in je bilo težavno ...
A vsemu temu nisva dájala imena.
Po desetletjih spraševanja, vem imena
za občutke in dogodke v najinem odnosu.
Vem celo ime mi rožnega tunela: Poganek.*
Poslano:
13. 06. 2024 ob 18:43
Spremenjeno:
13. 06. 2024 ob 21:51
Železniški predor Poganek pri Litiji:
dotik,
ki je telo napolnil s cvetjem
Spomine poganja Poganek, mogoče najstniške, vsekakor pa v srcu dragocene.
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!