
Dolgo izbira obleke,
a nič ne pomaga -
v njih se vedno
počuti
brez dostojanstva.
Hrano si razdeli po dnevih.
Sram se je zažrl
v njene drobne, počasne korake
in voden pogled.
Ko se v prsi zapiči ostro šilo
in ji pekoča, vrtajoča bolečina
vzame dih,
pomisli, da je konec,
a čez nekaj ur stoji v vrsti,
s pogledom, prilepljenim na tla.
Danes imajo njene oči barvo.
Iz škatle jemlje otroške knjige
in briše prah.
Deklica iz sosednjega bloka
ji je obljubila borovnice.
Tudi mene se je dotaknila, le tale verz bi popilila:
s pogledom, prilepljenim zna tla.
Lp, Ana
Samota, ki se zažre v vse pore veje iz te pesmi ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!