Rekli so, da vse je moja odločitev.

Bog mi dal je možnost, da izbiram

in svobodno voljo, izkoristit dano mi priložnost.

 A pozabil dati znanje, vedenje,

uvid v prihodnost.

Če Bog vse vidi in vse ve, naj pove.

Kje se skriva sreča in ljubezen?

Kje načrti, kam me odločitev pelje?

Pravite, to so izkušnje.

Ja, takrat je že prepozno,

ko postaja vse bolj grozno.

Ko že prva odločitev je napačna,

pot naprej pa vse bolj mračna.

Kot bi stala pred votlino, ne le eno. 

Tema vse povsod, brez smerokazov,

le ljudje nad mano, z usti polnimi ukazov.

Poslušaj, ubogaj, potrpi, premagaj.

Kaj bi rada? 

To življenje ni nagrada.

Pa kljub vsemu, 

včasih tudi slepa kura najde zrno.

Ni jih prav veliko,

le toliko, da zbujajo mi dvom.

Eni v izobilju se mastijo,

drugi komaj preživijo.

Je res odvisno vse od mene?

Ali res le tisti so izbrani,

ki so brez vesti na svet poslani.

Kdor srce posluša,

največkrat trpi njegova duša.

Torej odločitev je na dlani.

Globoko vase čustva shranim,

uporabim um, srce prihranim

se ne pritožujem,

se prepuščam, več ne obupujem. 

Kar na slepo pot izbiram.

Ker ne znam računat božjih parametrov,

sprejmem čas, ki mi je dan,

ki je zame bil izbran.

Vse za kar se tukaj zdaj odločim,

od nečesa tam v prihodnosti se ločim.

Kaj je tisto in zakaj,

to pokaže mi usode zmaj.

olgasem