Umor

obračam se v krsti
kjer zrak je le darilo
seseda se telo
strah zaniha
da vse je le beseda
ki skozi saje kuka
se pritajeno nasmiha
in skozi brezroko ramo udriha
kresnice tlijo v moji glavi
ne mogla bi spokojno spati
koprnim po smrti
izhlapevam v uroku mesečine
umrem v harfi iz pajčevine
se oplajam v cvetne čaše
s prašnikov kapljam
v molčečih ustih skesana se predam
ko reka se razpeni preko pohlepnega izliva
in hrup se usede na okrvavljen otirač
pristopim h grobni jami
pozlati se slap
cipresa ljubosumno stoka
se lačnega vrelca otepa
in njena korenina me ponovno razlista
ko ubiješ me
bom še vedno ista

sheeba

Komentiranje je zaprto!

sheeba
Napisal/a: sheeba

Pesmi

  • 27. 09. 2009 ob 04:16
  • Prebrano 686 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 170
  • Število ocen: 4

Zastavica