Vsako noč
objemam blazino.
ko se v sanjah
potopim v tišino.

Vsak dan
uzrem ogledalo,
ki ujame
mojo zaspano
postavo.

Vsak dan,
pa naj se trudi,
še tako močno,
dan mine
in nič ga ne ustavi,
da bi se končal
z nočjo.

Na koncu tedna
hitim
narediti vse,
kar sem čez teden
zamudil.

Na kocu
pa mi je žal,
da sem se tako
močno trudil.

Ampak ne glede nato,
tudi če pustim,
da dan teče po svoje,
se le ta konča,
ko(t) hoče.

Tomaž Jevšenak