
Nenasitno vroči žarki srkajo poslednje kaplje vode iz zemlje. Poletje se sliši na vsakem koraku.
Južina je mimo. Stara mama je razgrnila pregrinjalo v senci dveh cimbur pod hišo. Oče počiva v hladni sobi.
Miže opazujem njen zagoreli obraz, niti tri gubice na čelu ji ne jemljejo lepote. Poredkoma jo vidim počivati. A vsi trije smo že od zarana pokosili veliko trave in jo raztrosili. Zdaj se suši.
V teh poletnih dneh nas obiskujejo tudi številni sorodniki iz mest, prihajajo na svež zrak. Z narejenimi nasmeški sprašujejo o zdravju. V pričakovanju domače, dišeče postrežbe, pogledujejo za mamo, ki odhaja v kamro. Prinese veliko kozico kislega mleka in šalce.
zeleno morje
cvetočih trav in cvetja
več ne valovi
Spomnila si me na osnovnošolske počitnice kamor smo trije bratje
rojeni v SLO, Bosanskima roditeljima, hodili vsako leto. Neznansko sem
užival kot pastir goveda in ovac. V času košnje, so kosci začeli zarana, s teto
sva jima nosila malico. Najlepše je bilo, ko so kosci razvrščeni po hierarhiji od najstarejšega
navzdol, zapeli, v ritmu zamahov so pojali pesmi, prav za te prilike...Pa grabljanje, obračanje sena,
vožnja z vprego polnih vozov, ki so se nevarno majali, ko smo posedali na visoko naloženi vozovih,
nekaj sena so shranjevali v kopah, ker so bili seniki-pojate premajhni za vse pokošeno...
Hvala, Svit, ker me bereš.
No, pa reci, a ni lepo doživetje vse to, kar si opisal? Veš, brez vseh teh let in zdaj malo morje spominov, bi bilo moje življenje pusto, opustošeno, kar vidim njivo koruze po toči. Ja, pa sem imela srečo. In veš kaj mi je tudi skoraj neverjetno - Nikoli, a ma prav nikoli se nista moja stara starša skregala, niti bila jezna. Bila sta, ona in on, zares dobra in pridna gospodarja. To sem slišala kasneje od drugih. Svež zrak?
Ja, svež zrak, ravno danes sem okopaval krompir.

O, Svit, kako lepa njivica! Ta je zagotovo hudo bio, poglej naravo naokoli! Pridelek pa si deliš s srnami
Majda, srnam krompir, oziroma listi, ne pasajo, razen morda čisto na začetku ko je še mlad,
koloradarja ni, tako da je krompir kar naraven. Vrtnine zraven, pa so v ogradi.
Vse je zelo lepo kar sta napisala. A marsikomu ni dodeljena ta sreča, da bi užival na svežem zraku ob vonju sena, ob malici s kislim mlekom in pršutom. Ne pozna te lepote.
Pa vse lepo, MILENA
Res, Milena, jaz sem neznansko zadovoljen,
da mi je dano živeti na podeželju in v pristnem stiku z Naravo.
Tudi jaz sem poznala ta "stik z Naravo", a ne za dolgo. Zdaj se mi zdi, kot da so mi iztrgali srce.
Hvala, Zora. Ja, verjamem, da je občutek podoben. Razen lastni otrok, ali ni narava nekaj najlepšega? Žal mi je za nešteto mladih družin, ki tega ne bodo nikoli spoznali. Lepo bodi, Majda.
Res so življenja zakladnice, iz katerih lahko črpamo snov za pisanje ... Opozorila bi te le na zapis premega govora:
"Vzemite,", jim ponudi., "Ssaj imam tudi pršut in klobase, a to je za žuljave roke."
Ana, hvala za pomoč , cenim to. Takoj uredim. Vsem nam želim prijeten preostanek večera. Majda
Je primeren haiku? No, saj ni pravi haiku.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Majda Žvokelj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!