
To noč še luna trdno spi,
luči so vse ugasle,
svetloba skrčena miži,
brez senc, ki v svet bi rasle.
Zlovešči temni madeži
v črnikavi gostoti,
otreseni kot sadeži
so materi samoti.
To noč še luna trdno spi,
in mrtvi v zrak strmijo,
kosti lobanje brez krvi
prestrašene molčijo.
Med vse se plazi jedec duš
z nabrušenim zobovjem,
kot hladen piš gre iznad ruš,
zasidran med drobovjem.
Tipaje iščem režo v smeh
v tem stolpu čada, mrčja,
rožlja po meni vragov ceh
z verigo prek osrčja.
"To noč še luna trdno spi,
in mrtvi v zrak strmijo,
kosti lobanje brez krvi
prestrašene molčijo."
Uhhh... !!!
Lv!
Tanja
Izjemna.
Tole:
"usidra SE med drobovjem."
Ker pa to metrično seveda ne gre, predlagam:
In sidra med drobovjem
LpL
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!