Ko polna luna se prižge,
na jasi sredi gozda
se v senci smrek začne
skrivnostno lepa zgodba.

Ogenj zapresketa,
zublji zažarijo,
še zvezdice z neba
si plesati želijo.

Gosli zažgolijo,
zapojejo škržati,
tiho, z godbo svojo
prikažejo se škrati.

S plameni ožarjene,
v pajčolan ovite,
v pesmi prebujene,
s pravljico pokrite,

se v vilinskem plesu,
nebeško lepe, mile,
zavrte ob kresu
male gozdne vile...

cmera