Širna so polja od gora do mesta.
Od pločnikov do vrha se dviga jeklena cesta.
Pot žuljavih rok in prekletstva,
na poti do našega bogastva.
V kotlu usode se kuha in vre,
usoda je naša polsladka.

Tam za gorami so kraji,
srce z vsakim utripom želi jih
a naš jih pogled nikoli ne uzre.
Včeraj si me vesela objela,
kot da si nekaj na loteriji zadela,
danes je tvoja sreča izparela.

Pojdiva skupaj, v nov svet se podajva,
mogoče za goro prideva do spoznanja.
Želim ti dati razlog za nova praznovanja,
najina pot ni del nekega tekmovanja.
Ne ozirajva se na pretekle dni,
potujva po svetu, poiščiva svoje poti.

Tomaž Jevšenak