
V zid sem vrgel svojo mrtvo glavo
in jo opazoval, kako se je raztreščila.
Iz počasnih požirkov sem delal solze
in jih zlival v obtok.
Zaklenil sem vse luči
in pogasnil ključavnice.
Hotel sem oditi.
Res oditi,
a ni imelo smisla.
Na podstrehi bo še vedno strašilo.
Sestavil sem glavo,
si obrisal solze,
prižgal luči
in odklenil ključavnice.
In odšel.
Edo, dobro zveni ta "reset" odhajanja in prihajanja.
A si v tema verzoma mogoče mislil obratno:?
Zaklenil Ugasnil sem vse luči,
in pogasnil zaklenil ključavnice.
Lp, Caki
Ne, hotel sem tako, ne vem pa, če sede oz. je ok
V redu je tudi tako, za zaklenjenimi lučmi in pogaslimi ključavnicami, je pesem še bolj polna Nasprotij kot sam naslov.
Lp, caki
Tudi mene se je dotaknila, morda le nekaj drobnarij:
V zid sem vrgel svojo mrtvo glavo
in jo opazoval, kako se je raztreščila.
Iz počasnih požirkov sem delal solze
in jih zlival v obtok.
Zaklenil sem vse luči,
in pogasnil ključavnice.
Hotel sem oditi.
ampak res oditi,
a ni imelo smisla.
Na podstrehi bo še vedno strašilo.
Sestavil sem glavo,
si obrisal solze,
prižgal luči
in odklenil ključavnice.
Aja, da ne pozabim.
In odšel.
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Pismo, res hvala za vse popravke in trud. Ja, vedno bolj ugotavljam, da pri nas začetnikih je vedno kaj preveč. In nikoli premalo. Res hvala.
Zato pa smo tukaj ;) No, in dogaja se nam vsem, včasih pomaga glasno branje, včasih pa kak kritični bralec, ki nam pove ... čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Edo Krnić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!