Ko sem
šepet krošenj
osipanje mareličnih cvetov
trava ki ziblje mlad veter
mrmrajoči val
prhut kril s skoraj izrečenim nebom
drobir rumenila po strehah
ki odteka v tihe poti
z reko toplih misli na podplatih
da zaspana tla popijejo semena
svet prerastejo popki studenčnice
ki zacveti pod papirnatimi ladjicami
ko je otroška roka že odplula
"ki odteka v tihe poti"
in spokojnost jo dohiti
Lv
Tanja
hvala ti, Tanja
ob tem pa sem pomislila, kako nas navezanost ne pusti v mir, v spokojnost
lpi
Če zapišem samo eno novo besedo za odtis pesmi, potem mi pride na misel večpomensko razsrečavanje! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 30. 05. 2024 ob 11:40
- Prebrano 355 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 162.09