Vedrenje
Na vejah ziblje se poletje svetlo,
ko zdrsne z rumenilom med oblaki,
da kite živosti z neba bi spletlo
tako kot v drugo smer ob deblu slaki.
A barve tople vrinjenež izpira -
deževje z nizi vodnatih korald
in njih sivina se že v vse zažira,
prav kot rjavo prst duši asfalt.
Enako misli se cedijo slabe
čez šopke sreč, ki lica razcvetijo
in klitje smeha leže med pozabe -
se damo piti lužam, ki grenijo.
Tak dan od mene terja le umik
med tvoje šale, ki so moj dežnik.
Tak dan od mene terja le umik
med tvoje šale, ki so moj dežnik.
Strinjam se z ostalimi
zaključek je še meni narisal
sončni obraz!!!
Lv!
Tanja
Sonet, ki skozi deževje (tudi simbolično) priklicuje vedrino ... čestitke,
Ana
Odličen sonet, draga Irena in seveda se z veseljem pridružim zgornjim komentarjem
...saj čar, poanta angleškega soneta sta prav zadnja dva verza, kar se tako lepo izkaže pod tvojim dežnikom (*_*) Prisrčno, čestitke!
Lepo nedeljo ti želim in skoraj gotovo na svidenje zvečer na ŠJP
Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 28. 05. 2024 ob 19:02
- Prebrano 411 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 174.15