
skozi predivo časa počasi pronicajo
pridejo brez vabila
brez pojasnila
pobožajo
očarajo
udarijo
presenetijo
preplavijo
se tihotapijo
izzivajo
zapletene v sinaps vijuge
zavijajo iz svoje struge
po svoje plujejo
nadlegujejo
ne pozabijo
ne odidejo
ne minejo
z vrtinčenjem strašijo
se ne bojijo
begajo
bolijo
se ne umirijo
nikoli ne spijo
pronicajo nove
znova
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!