Hodim po stezi skozi gozd zeleni,

veje se priklanjajo.

Veter mi sepeče na uho najlepšo pesem,

pesem o ljubezni, ki sem že zdavnaj izgubila jo.

Solza kane mi z očesa, slana solza ki sem izgubila jo. Noče več na mojo pot, noče lica mi okrasiti, čeprav vse dni in vse noči iščem jo.

Zdaj je sonce zasijalo in objelo vso zemljo. Nič od burje ni ostalo zdaj je zopet vse tako kot nekoč, ko si privijal me na prsi z vso ljubeznijo.

Se spomniš tistih dni?

Jaz jih nikoli pozabila ne bom.

lastovka