
Ogenj prijetno prasketa, na šporgetu v kozici vre krompir. S poveznjene pokrovke se od časa do časa utrže kapljica in pade na vročo ploščo. Začvrči, nato pa poskakuje proti robu, kjer izhlapi. Na zeleni kredenci uliva kuhinji življenje tiktakanje stare ure. Tako prijetno je.
A vendar mi nekaj težkega leži na duši. Nočem odrasti in zapustiti tega ljubega doma.
Odcedim krompir in ga nesem hladit na vrt. Pogled mi pritegne ravnica kraj robidovja, vijugasto razdeljena s svežimi krtinami.
pobegle sanje
kremplji cipres rahljajo
žilavo grudo
korenine
več let mine
bolj globoke so
Lp
Tanja
Te stare nihalke v kakšni izbi s krušno imajo zven večne mantre.
"S-pokojni živijo, živi umro."
Mene ni več strah.
Čestitke za zapis.
lep haibun, pristna nostalgija s težo.
lp, lidija
Lidija, polepšala si mi nedeljo, hvala ti! Majda
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Majda Žvokelj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!