Kamenček
Med hojo na hrib me začne močno bosti v spodnji del stopala.
Potrpim, pomislim.
Marširam naprej.
Z vsakim korakom je bolečina močnejša,
z njo pa tudi čudna volja, da se sezujem šele na vrhu.
Sem samo tako zelo len?
Ali se želim nagraditi na koncu?
Nikomur ne povem, da trpim.
Stopam še hitreje, prijatelje puščam za seboj.
Kot hipnotiziran drvim mimo markacij,
v mislih si še tisočič sezujem čevelj,
ter si rišem občutke olajšanja.
Nekaj metrov pred ciljem zašprintam.
Končno.
Ne zanima me lepota razgleda,
čaka me nekaj lepšega.
Vsedem se na štor,
počasi si odvezujem vezalke,
in izvlečem stopalo,
ki ga prekriva okrvavljena nogavica.
Želim uživati v vsaki stotinki.
Iz obutve se prikotali majhen kamenček,
ki ga pustim tam med drugimi.
Nihče ne bo nikoli vedel, da je poseben.
Osvežim se in se začnem z družbo vračati nazaj.
Celo pot sem tiho.
Nekaj mi manjka.
Nekaj pogrešam.
a smo se zares že navadili živeti z vsem trpljenjem
da nama tudi bolečina
kdaj pa kdaj manjka
Lp
Tanja
Včasih se počutimo najbolj žive, ko trpimo :)
Lp, Nejc
Mene pa zelo zanima, zakaj prozno besedilo [ tudi če je mišljeno kot pesem v prozi] postavljaš v verze?
Lp lidija
Lidija, iskreno sem prevelik amater, da bi se znal držati pravil. Preprosto napišem, kot čutim al pa se mi v danem trenutku najbolj dopade. Se "ne sme" pisati na tak način? Sem seveda odprt za nasvete :)
Hvala.
Lp, Nejc
Seveda se " vse sme"! Saj smo svobodni in pesem je prostor za vsakovrstne izraze.
Problem je samo v učinkovitosti, ki je ni, če se uporabi postavitev izrazito proznega teksta v verze, ki potem nimajo svoje funkcije.
Lp lidija
Super. Mimogrede še to:
Vsedem se - Usedem se
;)
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Črni Kos
- 22. 05. 2024 ob 10:51
- Prebrano 319 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 146.85