
Izginite, ve strašne, strašne misli!
Čigave ste? Od kod ste se le vzele?
Globoko skrila, skrila se bom v svisli
in ve norice boste izzvenele.
Ustrašim se, kaj vse se v meni kuha!
Od mrtvih vstale ste kot glas jetnikov,
ste usta mi izpile, da so suha,
ušesa polna so strupenih vzklikov.
Plevel ste zasejale spretno v glavi.
Kaj, če to je moja govorica,
če to obraz brez maske, glej, je pravi?
Začutim, kako zagorijo lica.
Zaslišim krike. So od prepelice?
Pustim za jutri dvome nebulozne,
pustim, da veter pomiluje lice,
nahranim bele ptice - ure so že pozne.
O ja...
zelo znano...
hitro se razburim
še bolj hitro pomirim
z grenkobo v sebi
pa naprej se še borim
Lp
Tanja
Tole bo super sonet, ko boš popravila drugi verz.
??Niste moje! Od kod ste se le vzele?
Začenja se ti s poudarjenim zlogom, moral bi se z nepoudarjenim kot vsi ostali ...
LpL
Popravila v "čigave ste" - hvala in lep dan, pozdrave Nada
Čestitke!
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!